Moave
.
.
.
Gibalni Orakelj
je prostor poslušanja,kjer telo postane jezik tistega,
kar še nima besed.
Proces poimenovam "BodyStorytelling" je strukturiran skupinski proces, kjer preko
opazovanja,
reflektiranja in
utelešanja
gibamo tisto, kar je živo v nas.
Spoznavamo se z lastnimi vprašanji in v podpori drugih prepoznavamo občutke, zgodbe, sporočilnosti, ki so povezane z njimi. Hkrati pa podpiramo našo lastno izraznost, utelešanje, prepoznavanje občutkov in telesnih senzacij, instinktivnost, krepimo samozavest lastnega izražanja ter verbalnega in neverbalnega komuniciranja.
Na čem lahko temelji:
-
poslušanje lastnih notranjih instinktov ter telesnih senzacij, njegovo sporočilnost
-
opazovanje od znotraj tisto, kar se dogaja zunaj nas (socialni kontekst)
-
Ko opazujemo, smo pozorni na telesne reakcije, emocionalne občutke, misli, ki se pojavljajo, impulze, da bi nekaj naredili.
-
-
priklic asociacij - nezavedna vsebine privabljamo na površje in se na ta način spoznavamo sami s seboj in svojimi strategijami
Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine,
kot tudi prepletenost le teh s kolektivno prisotnostjo skupine ter posameznikov v njej.
Marsikatere odgovore na vprašanja skušamo najti preko razmišljanja o njih, analiziranja itd. S tem pa povzročimo, da brskamo po poznanih vsebinah, jih premetavamo (torej po tistem kar je v našem zavednem), si potrjujemo strategije ter vedenja, ki so lahko izvor naših obramb.
Da bi res prišli do odgovorov, se moramo naučiti nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati
prepoznati (slišati, videti), začutiti, občutiti, senzorično zaznati, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas.
Ravno zato bomo v naš proces vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje, vzgibe, ki se nam porajajo ob tem ko si postavljamo vprašanja.
Bolj kot zaupamo našemu telesu in reakcijam ter mu sledimo, več prostora mu damo, da izrazi tisto, kar je v danem trenutku prisotno. Freud je v svojem analitičem pristopu preko prostih asociacij pomagal pacientom, da so svoje nezavedno priklicevali na površje. Ko opazujemo telesa v gibanju, lahko le to predstavlja naše polje asociiranja . Osredotočamo se na tisto, kar pritegne našo pozornost, se nam zdi zanimivo, v nas sproža emocije, občutke, telesne senzacije.
Proces poimenovam "BodyStorytelling" je strukturiran skupinski proces, kjer preko
opazovanja,
reflektiranja in
utelešanja
gibamo tisto, kar je živo v nas.
Spoznavamo se z lastnimi vprašanji in v podpori drugih prepoznavamo občutke, zgodbe, sporočilnosti, ki so povezane z njimi. Hkrati pa podpiramo našo lastno izraznost, utelešanje, prepoznavanje občutkov in telesnih senzacij, instinktivnost, krepimo samozavest lastnega izražanja ter verbalnega in neverbalnega komuniciranja.
Na čem lahko temelji:
-
poslušanje lastnih notranjih instinktov ter telesnih senzacij, njegovo sporočilnost
-
opazovanje od znotraj tisto, kar se dogaja zunaj nas (socialni kontekst)
-
Ko opazujemo, smo pozorni na telesne reakcije, emocionalne občutke, misli, ki se pojavljajo, impulze, da bi nekaj naredili.
-
-
priklic asociacij - nezavedna vsebine privabljamo na površje in se na ta način spoznavamo sami s seboj in svojimi strategijami
Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine,
kot tudi prepletenost le teh s kolektivno prisotnostjo skupine ter posameznikov v njej.
Marsikatere odgovore na vprašanja skušamo najti preko razmišljanja o njih, analiziranja itd. S tem pa povzročimo, da brskamo po poznanih vsebinah, jih premetavamo (torej po tistem kar je v našem zavednem), si potrjujemo strategije ter vedenja, ki so lahko izvor naših obramb.
Da bi res prišli do odgovorov, se moramo naučiti nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati
prepoznati (slišati, videti), začutiti, občutiti, senzorično zaznati, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas.
Ravno zato bomo v naš proces vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje, vzgibe, ki se nam porajajo ob tem ko si postavljamo vprašanja.
Bolj kot zaupamo našemu telesu in reakcijam ter mu sledimo, več prostora mu damo, da izrazi tisto, kar je v danem trenutku prisotno. Freud je v svojem analitičem pristopu preko prostih asociacij pomagal pacientom, da so svoje nezavedno priklicevali na površje. Ko opazujemo telesa v gibanju, lahko le to predstavlja naše polje asociiranja . Osredotočamo se na tisto, kar pritegne našo pozornost, se nam zdi zanimivo, v nas sproža emocije, občutke, telesne senzacije.
Proces poimenovam "BodyStorytelling" je strukturiran skupinski proces, kjer preko
opazovanja,
reflektiranja in
utelešanja
gibamo tisto, kar je živo v nas.
Spoznavamo se z lastnimi vprašanji in v podpori drugih prepoznavamo občutke, zgodbe, sporočilnosti, ki so povezane z njimi. Hkrati pa podpiramo našo lastno izraznost, utelešanje, prepoznavanje občutkov in telesnih senzacij, instinktivnost, krepimo samozavest lastnega izražanja ter verbalnega in neverbalnega komuniciranja.
Na čem lahko temelji:
-
poslušanje lastnih notranjih instinktov ter telesnih senzacij, njegovo sporočilnost
-
opazovanje od znotraj tisto, kar se dogaja zunaj nas (socialni kontekst)
-
Ko opazujemo, smo pozorni na telesne reakcije, emocionalne občutke, misli, ki se pojavljajo, impulze, da bi nekaj naredili.
-
-
priklic asociacij - nezavedna vsebine privabljamo na površje in se na ta način spoznavamo sami s seboj in svojimi strategijami
Ko telesu resnično dovolimo, da spregovori, se iz njega lahko izrazijo tudi naše nezavedne vsebine,
kot tudi prepletenost le teh s kolektivno prisotnostjo skupine ter posameznikov v njej.
Marsikatere odgovore na vprašanja skušamo najti preko razmišljanja o njih, analiziranja itd. S tem pa povzročimo, da brskamo po poznanih vsebinah, jih premetavamo (torej po tistem kar je v našem zavednem), si potrjujemo strategije ter vedenja, ki so lahko izvor naših obramb.
Da bi res prišli do odgovorov, se moramo naučiti nekoliko odmakniti od racionalnih zaključkov in skušati
prepoznati (slišati, videti), začutiti, občutiti, senzorično zaznati, prisluhniti tistemu, kar se odziva v nas.
Ravno zato bomo v naš proces vključili tudi telo, telesne senzacije, gibanje, vzgibe, ki se nam porajajo ob tem ko si postavljamo vprašanja.
Bolj kot zaupamo našemu telesu in reakcijam ter mu sledimo, več prostora mu damo, da izrazi tisto, kar je v danem trenutku prisotno. Freud je v svojem analitičem pristopu preko prostih asociacij pomagal pacientom, da so svoje nezavedno priklicevali na površje. Ko opazujemo telesa v gibanju, lahko le to predstavlja naše polje asociiranja . Osredotočamo se na tisto, kar pritegne našo pozornost, se nam zdi zanimivo, v nas sproža emocije, občutke, telesne senzacije.
Principi delovanja
Somatična ekspresija in "body felt sense"
-
Pojem felt sense (po Eugenu Gendlínu, Focusing) označuje subtilno, telesno občuteno, pred-jezikovno zavedanje. Ni le čustvo ali fizična senzacija, ampak "šopek pomena", ki še ni artikuliran.
-
V procesu Moving Oracle gibalec ta občuteni pomen prevede v gibalni in vokalni izraz. Gib ali zvok je tako most med implicitnim (še neizgovorjenim) in eksplicitnim (izraženim).
-
Psihološko gledano to deluje kot način neposredne telesne ali vokalne simbolizacije – telo in zvok postaneta primarni medij za transformacijo notranjih vsebin v opazno, deljeno izkušnjo.
Teorija polja (Kurt Lewin in sodobne sistemske razlage)
Lewinova teorija polja predpostavlja, da se posameznik ne razvija v izolaciji, temveč je vedno del dinamičnega "življenjskega prostora". V Gibalnem oraklju je "polje" skupno psihofizično in čustveno okolje med gibalcem in opazovalcem. Neizrečeno vprašanje opazovalca ni le mentalna entiteta, temveč energijski in čutni vektor v polju, ki se utelesi preko gibanja. To ustvari intersubjektivno resonanco: opazovalčeva neizrečena intenca in gibalčeva telesna recepcija se srečata v novem pomenotvornem vzorcu.
Psihodinamična dimenzija
Proces omogoča projekcijo in introjekcijo: opazovalec svoje notranje vsebine "odloži" v gibalni akt drugega, nato pa jih z odsevom giba ponovno prevzame, preoblikovane. Gib in zvok delujeta kot simbolno posredovanje nezavednega: omogočata obhod kognitivnih obramnih mehanizmov in ponujata neposreden dostop do arhaičnih, implicitnih pomenov. Lahko bi rekli, da Gibalni orakelj vzpostavi somatični dialog med zavestnim vprašanjem in nezavednim odgovorom.
Fenomenologija izkušnje
Opazovalec prejme odgovor brez besed – skozi kinestetično empatijo, vizualni vtis in čustveno resonanco. Gre za obliko nebesednega uvida, ki je bližje simbolnemu sanjanju kot racionalni interpretaciji. To omogoča "drugačno vednost" – ne linearno, temveč izkustveno in polifonično.
Terapevtski in transformativni potencial
Proces omogoča decentracijo: opazovalec svojo temo doživlja v drugem mediju (gibu), kar odpira nove interpretativne poti. Povečuje somatsko pismenost (zmožnost poslušanja telesa in vokalnega izraza).
Tako ustvarja kolektivno polje smisla, kjer so neizrečena vprašanja lahko naslovljena brez razlage ali analize, kar zmanjšuje obrambne odpore.
Skupinski proces
Sklop osmih srečanj odpira prostor kontinuiranega raziskovanja Gibalnega Oraklja v zaprti skupini. Kontinuiteta srečevanj omogoča, da se postopoma oblikuje skupno polje, v katerem se lahko razvijata zaupanje in občutljivost za telesno zaznavanje, odnos ter procese, ki vznikajo med njima.
V osmih srečanjih bomo postopoma raziskovali različne razsežnosti tega procesa:
-
tišino kot prostor zaznavanja,
-
prisotnost in kakovost pozornosti,
-
razvijanje zaznavanja notranjih impulzov ter sledenja telesni inteligenci
-
raziskovanje individualne izkušnje znotraj skupinskega polja,
-
spoznavanje različnih konstelacij in načinov dela z Orakljem,
-
raziskovanje odnosa med telesom, prostorom in naravo kot razširjenim zaznavnim poljem,
-
integracijo izkušenj v vsakdanje življenje.
Cikel ni usmerjen v doseganje določenega rezultata, temveč v razvijanje sposobnosti ostajanja z izkušnjo. V ospredju ni interpretacija, temveč neposredna izkušnja, iz katere lahko vznikne drugačen odnos do sebe, do drugega in do sveta.
Zaprta skupina omogoča, da se proces skozi čas poglablja. S ponavljajočo prakso postajata telo in glas vse bolj zanesljiva sogovornika, skupno polje pa prostor, v katerem se lahko razkrivajo pomeni, ki jih ni mogoče doseči zgolj z razmišljanjem.
POTEK:
Prva štiri srečanja (14.9., 21.9., 28.9.,5.10.) bodo odprta - drop in,
torej lahko prideš na vse ali samo na enega.
Nadaljnjih osem srečanj (12.10., 19.10., 26.10., 2.11., 9.11., 16.11., 23.11., 30.11.) pa bomo nadaljevali v zaprti skupini 10 udeležencev.
Cena:
- posamezno srečanje (možno samo na prvih štirih terminih): 27 €
- sklop 8 srečanj v zaprti skupini: 260 €
Kdaj? 18.30 - 20.30
Kje? Večnamenski prostor Aurora - Ljubljana
Prijavan na: https://forms.gle/ZFonnxWHDvBcRzWN7
Za več info nam pišite na info@moave.si
Vtisi udeležencev
"Ta proces mi je odprl prostor, kjer ni bilo treba ničesar vedeti ali razumeti vnaprej. Ko sem sledila gibu, glasu in impulzu telesa, so se začele razkrivati podobe, simboli in pomeni, do katerih z umom sama verjetno ne bi prišla. Še posebej dragoceno mi je bilo opazovati, kako so druge skozi svoj ples ujele in odsevale bistvo moje izkušnje – pogosto na načine, ki so me globoko ganili. Zame je bil to stik z intuitivnim poljem, kjer se ustvarjalnost, telo in prisotnost srečajo ter odprejo prostor za pristne uvide. Močna, nežna in presenetljivo transformativna izkušnja."
Ema Weixler
"Praksa oraklja mi je zelo všeč.... ker nikoli ne vem, kaj se bo zgodilo, kaj bo vzniknilo, katere vsebine bodo priplavale... pričakuj nepričakovano...predvsem pa čutim to prepuščanje, kateremu želim slediti...
Zame sta obe vlogi enako pomembni (postavljalca in igralca). Vsak detajl, ki ga zaznam, mi nekaj pove o meni, moji poti... je tematika za "globlje kopanje po sebi",
poleg pomaga še kakšna povlečena karta in kontemplacija vsega dozivetega v naslednjih dneh...
Ja, gibalno vokalni orakelj je zame orodje za ozaveščanje mojih vsebin, lahkotnih in tudi manj lahkotnih."
Bojana Saksida
"Prakso oraklja prinaša ogromno uvidov in čudovitih občutkov. Z vidika "plesalca" odpre vse, kar je trenutno v meni. Ko se umiriš in v duhu povežeš z vprašanjem, nato pa se prepustiš trenutnim vzgibom, ki jih zahteva telo preko giba ali glasu, meni daje neverjeten občutek svobodnega izražanja. Nobenih omejitev, nobenega upora, nobenega strahu, samo izražanje preko telesa. To mi vzbuja mogočne občutke svobode in sreče. Zbudi se notranji otrok, ki zdaj nima več ovir in se lahko izraža po svoje. Mhmm, kako to pogrešam. To je zdravljenje.
Z vidika "spraševalca" pa mi prinese marsikatere uvide, ko opazujemo plesalce v njihovem izražanju in medsebojnem sodelovanju.
Izmenjava vtisov po zaključku pa je češnjica na tortici, ki doda še občutke hvaležnosti, povezanosti in pripadnosti.
Praksa oraklja bi koristila vsem ljudem ravno zaradi tega, ker bi lahko na varen način spustili zavore in našli stik s sabo. Res pa nisem prepričana, koliko bi osebe, ki še nimajo prakse z izražanjem preko giba in zvoka, omejeval razumski upor. A ravno orakelj bi jih znal sprostiti. Zakaj? Ker ni treba razmišljati. Ker je pravzaprav um treba izključiti.
V tej praksi vidim veliko potencialov in komaj čakam, da bom kdaj lahko spet sodelovala."
Andreja Habjan
"Ko pogledam nazaj, me je praksa oraklja soočila z vzorcem odnosov, ki sem ga v življenju pogosto doživljala. Gledanje oraklja je bilo kot izkušnja gledanja televizije – kot da opazujem sebe v preteklosti in sedanjosti. Ponujen je bil tudi majhen vpogled v prihodnost. Videla sem svoj osamljeni jaz, pa tudi svoj radostni jaz, ki ga želim vsak dan nekoliko bolj sprejemati in živeti.
Kot si tudi sama predlagala, ima ta praksa potencial, da postane terapevtska izkušnja z eksperimentalnim pridihom – za tiste, ki so pripravljeni in odprti za potop v neznano ter za soočenje z nekaterimi resnicami o sebi. Izkušnja deljenja v skupini, ranljivega odpiranja in poslušanja, kako lahko vsi včasih zelo intenzivno doživljamo življenje, mi je dala občutek podpore.
Mislim, da je še posebej primerna za performerje, saj zahteva določeno poznavanje instantne kompozicije (zato predvidevam, da predvsem za ljudi, ki imajo izkušnje z Instant Composition."
Lies Lambrecht
"Gibalni orakelj je bil zame kot bi mi življenje reklo: “Tukaj sem zate.”
Počutila sem se res podprto in odšla domov z novimi spoznanji, pa tudi vprašanji.
Šli smo globoko, hkrati pa se je zaradi gibanja ves čas ohranjal občutek lahkotnosti in igrivosti,
kar mi je bilo še posebej všeč.
Hvala Neža in Nayeli za dragoceno izkušnjo!"
Tanita Rose
Izvajalki
Neža Pele
Neža Pele, diplomirana psihologinja ter plesalka, pedagoginja in koreografinja, z izkušnjami vokalno-gibalne improvizacije ter sodelavka Društva Moave - psihologija v gibanju.
Nayeli Špela
Nayeli Špela Peterlin, diplomirana psihologinja, specializantka geštalt izkustvene psihoterapije, plesalka kontaktne improvizacije, facilitatorka neformalnega izobraževanja ter ustanoviteljica in vodja Društva Moave – psihologija v gibanju.
Več o meni: www.elu-psihoterapija.si/
"Zame je praksa oraklja kot tiho povabilo starke, ki mi ima nekaj za povedati.
Tam globoko v notranji votlini vzniknejo zgodbe.
Včasih brez besed, včasih z jasnim vzgibom, včasih tiho, negibno.
Opazujem, kako se sporočila razpirajo pred mano.
Opazujem, kaj se me dotakne, kaj je del moje resnice, čeprav si je včasih ni najlažje priznati.
Čutim svoje telo in njegovo odzivnost.
Ker takrat, ko je nekaj resnično, to res vem.
In sedaj se učim zaupati, da bodo vsi odgovori na vprašanja, ki jih imam,
prišli v svojem času in svoji obliki.
Če le ostanem odprta, da se zrcalijo v svetu izven mene."
Nayeli
V videu se Nayeli in Neža pogovarjava o najinih pogledih, izkušnjah in videnjih gibalnega oraklja. Kot gibalne prakse, kot izkušnje, kot potenciala, ki ga nosi. Vabljeni k poslušanju.